Lunanai - Siddharta

So mi dali te, ki dan kradejo, so mi dali prevarante

Zdaj ne vem, če bi našel domov, zato drugam bom šel

Daj, če nisi dojel in nisi verjel ti povem le:

Že bo jutro naslednjega dne in smejal se bom drugje

(Ej, le do kam znal bi? Ej, le do kam, sam si?!)

So mi dejali, da sam bom ostal

So mi dajali osamljeni stol

Ne mine dan, ko ne nosim okov

Do nadaljnega bo vse lepo, z belo senco za mano

Meni Sonce in Luna sta to, kar njej je moje telo

Zdaj, ko hodim naprej in vidim naprej, govorim le:

Že bo enkrat nastopil ta dan, ko ne bom več sam

(Ej, le do kam znal bi? Ej, le do kam, sam si?!)

So mi dejali, da sam bom ostal

So mi dajali osamljeni stol

Ne mine dan, ko ne nosim okov

Le kako, le kako

Bi dejal v slovo, da ne mislijo name?

Saj ne vem, saj ne vem

Kaj nastalo bi potem po koraku izbranem

Mi Luna naj posveti na mesto izgubljeno

Le takrat potopil bi vse, kar izdalo bi me

(Ej, le do kam znal bi? Ej, le do kam, sam si?!)

So mi dejali, da sam bom ostal

So mi dajali osamljeni stol

Ne mine dan, ko ne nosim okov